Kako se pandemija odraža na vedenju kupcev
COVID-19 je prav na hitro spremenil življenja po vsem svetu in s tem tudi način nakupovanja živil. Medtem ko se države ponovno odpirajo, katere spremembe v vedenju kupcev se bodo pokazale kot navade nove običajnosti?Spremembe v vedenju kupcev kot odgovor na krizo
Številni potrošniki so že ob začetku krize opazili, da na njihove finance kriza negativno vpliva. Medtem ko sta nižji razpoložljivi dohodek in splošna gospodarska negotovost pri marsikom povzročila zmanjšanje porabe v kategorijah, kot so denimo modna oblačila, storitve, elektronika in restavracije, pa se je poraba pri živilih povečala, saj so potrošniki poskrbeli za zaloge živil v shrambi, čistil in zaščitnih izdelkov.
Pri potrošnikih se je spremenil tudi način nakupovanja: medtem ko so bili prej v porastu obiski trgovin za manjše nakupe večkrat na teden, je zadnje mesece zaznamovala vrnitev tedenskih nakupov.
V nedavni raziskavi marketinške družbe Oliver Wyman je približno 60 % kupcev povedalo, da zdaj živila nakupujejo redkeje, številni se tudi odločajo za večja pakiranja izdelkov kot prej. Razlog za to je lahko ta, da je približno četrtina kupcev navedla, da se v fizični trgovini ne počutijo udobno. Kupci tudi različno izbirajo trgovine za nakup živil: glavni dejavniki za izbiro trgovine so njena bližina, delovni čas in možnost spletnega naročila.
Katere spremembe se bodo obdržale?
Medtem ko se države ponovno odpirajo, se postavlja vprašanje: kakšni so dolgoročnejši učinki na vedenje kupcev? Glede na to, da bodo težke gospodarske razmere verjetno trajale še nekaj časa, bo odločanje na podlagi vrednosti in cene najverjetneje najpomembnejši dejavnik pri mnogih kupcih, zato bodo diskontne prodajalne morda v edinstvenem položaju za pridobitev tržnega deleža. Po drugi strani pa bodo kupci morda manj pripravljeni za obisk več trgovin za nakup vsega z nakupovalnega seznama in jim bodo zato morda ljubše tradicionalne trgovine z živili kot omejena ponudba diskontnih prodajaln.
Ker potrošniki načrtujejo manj pogoste obiske restavracij, bi lahko maloprodajniki poiskali načine, kako poskrbeti za kupce, ki iščejo navdih za jedi iz domače kuhinje. V zadnjih mesecih je bilo opaziti tudi naval na spletno naročanje živil, pri čemer so se mnogi kupci za spletno naročilo odločili prvič. Čas bo pokazal, ali gre za trajne spremembe v njihovem vedenju ali pa bodo kupcem ponovno ljubše fizične trgovine, kar bo, kot kažejo podatki, veljalo vsaj za tiste države, kjer je bilo spletno nakupovanje živil pred krizo manj razširjeno.
Za zagotovitev prometa v fizičnih trgovinah morajo maloprodajniki dati prednost izvajanju trajnih ukrepov za zdravje in varnost v trgovinah, ki ščitijo tako kupce kot zaposlene.
Res bo le čas lahko pokazal, katere spremembe v vedenju kupcev se bodo obdržale, nekaj pa je gotovo: posledice krize bodo vidne še več mesecev in za uspešno upravljanje s temi posledicami bo ključnega pomena hitro prilagajanje.
Viri:
Oliver Wyman Customer survey, 2020.
McKinsey, COVID-10 Consumer Pulse surveys, 2020.GfK survey via McKinsey, Italija, 2020.
IDG research, 2020.
Euromonitor International Macro Model, 2020.
